ZAKAJ VAS NE MARAM?

by Vidimvas

Well … the easiest answer is, cuz you are all fuckers.

Bolj kompleksen odgovor je, da imam slabe izkušnje z ljudmi, da sem se naučila, da so ljudje večninoma neiskreni, hinavski in oportunistični in so me vedno le prizadeli in se vas zato izogibam, ampak da postane celotna zadeva bolj družbeno sprejemljiva govorim, da sovražim ljudi, ker ste vsi fuckers in se zraven smejim. Dejansko ne maram veselih ljudi, ne maram izrazov “best frend”, ne maram objemov in poljubov, ne klepetam po več ur s svojimi kolegcami, imam enega do dva prijatelja, za vse ostale mi večinoma dol visi, ali se še kdaj vidimo ali ne.

Lahko sem sama, rada sem sama … sama sem lahko v kafiču na kavici, v restavraciji na kosilu, v Drami na gledališču ali 3 mesece v Berlinu, ali v muzejih ali pa v sobi. Ni mi potrebno konstatno preverjati pri drugih, ali sem priljbuljena, ali sem še OK. Za druge mi dol visi. Zato mi je tudi popolnoma vseeno, kako se spreminjajo in ne morem razumeti, kako so ljudje vedno šokirani, ko se prijatelji spremenijo and move on. Imajo svoje življenje in žal težko ostanemo vedno enaki. Zato si od svojih dveh do treh prijateljev ne želim ničesar durgega, kot da so iskreni in me razumejo, ko travmatiziram. In ne mi govoriti, kako so drugi ljudje grozni in opravljati … vsi govorimo en o drugem, saj smo vendarle ljudje in popolnoma naravno je, da se pogovarjamo o drugih ljudeh, saj smo DRUŽBENA bitja, ampak res ne me zanima, zakaj ti misliš, da je tista oseba tam naredila to ali ono. Samo povej mi kaj je naredila, that is enough.

Kaj je bila že poanta danes? Aja, sovražim pecivo. And happy people. And all of you fuckers.