ZAKAJ VSE TO NAVDUŠENJE?

by Vidimvas

Novo leto … juhu.

Vse obljube, ki jih dajemo, vsi poljubi in stiski rok so dejansko popoloma zgrešeni.  Nič ne bo drugače, ne bomo bolj prijazni eden do drugega in ne bomo manj jedli, ne bomo shujšali. Ostali bomo isti, samo mislili bomo, da nam bo uspelo. In mogoče bomo res malo bolj prijazni in vsaj do pirhov ne bomo jedli po 19. uri … ampak najbrž ne.

Ok, tole se je malo izrodilo. Tole naj bi bil blog za življenje, kjer bi vsi vi – ki vas je točno nič – brali in se z mano veselili življenja. In da bi si pomagala, ko nam gre težko in da bi spoznali, da smo vsi isti oz. smo si zelo podobni in da ni potrebno, da se sovražimo in mečemo polena pod noge. In  kar je potrebno najprej sprediviti je, da smo mi mi in da nismo vedno happy-go-lucky, ne sije nam vedno sonce iz riti in nismo vsi Einsteini. To je potrebno spoznati, da smo tečni in zategnjeni in da nam vsi težijo … Zato je moj blog bolj nesrečen kot ne in bolj neumen kot ne. In zato je moj blog moj.