ZAKAJ SEM QUEEN OF TYPOS?

by Vidimvas

Ker obstaja možnost, da me bo nekega lepega dne bral ves svet, ki se bo seveda moral naučiti slovenščine, se mi zdi, da moram malo bolje razložiti, kako je z mojimi zatipkljaji oz. kako se me je prijel naziv Queen of Typos.

S pojavom računalnika v mojem življenju se je pojavila tudi moja bolezen, računalniška disleksija. As simple as that.

Kadar pišem na računalniku, se velikokrat zatipkam. Najbrž zaradi kombinacije različnih stvari, hitrosti tipkanja, ker tipkam desetprstno in precej hitro, ker redkodaj berem stvari za seboj, ker potem obstaja velika možnost samocenzuriranja in pač dejstva, da sem zanič lektorica. Morali bi videti kaka moja nemška besedila. Vse kar napišem na roke, je popolnoma brez napak (razen vejic, ampak bodimo iskreni, kdo obvlada vejice, razen slovenistov in slovenistk … in ga genitiva, ampak ta tako ali tako izumira).

Cenim blogerje (OK, dejansko poznam in semi spremljam samo dve, za eno bi si želela, da bi pisala več), ampak tisto eno drugo cenim, ker da svoje lektorirati. Skrb za slovenščino je pomembna in tudi meni je lep jezik pomemben. To pa vseeno še ne pomeni, da bom začela akribično pregledovati svoja pisanja in poskušala povstati brez typosov.

Jezikoslovci med vami bodo tudi opazili, da je moja sintaksa včasih malo čudna, ampak to je pa res namensko … rada imam stavke, kot se mi dogajajo v glavi (evo, sedajle sem naprej napisala galvi, isn’t that much funnier?) in ne kot diktira slovnica. Rada imam tudi poangležene in ponemščene (to najbrž ni prava beseda za ta pojav … pogermanizirane?) stavke, ker se mi zdi, da imajo določene stvari več smisla v angleščini ali nemščini.

Kako bi drugače lahko iz Boruta nastal Botur?

Ta povst je predlog. Krvavice.

Torej, I have typos, deal with it.