ZAKAJ NE MARAM POROČIL?

by Vidimvas

Tale povst bo sestavljen iz dveh pizdenj med ogledom TVja …

1. Okej, preden pozabim. Ravno sedim pred TV v domovini, kadar se oglasim (za vikende večinoma, tole je bilo v nedeljo), gledam po sili razmer POPTV in ravno teče prispevek o Dražgošah. In se Stavnovnik dere (ne morem reči kriči, ker se dere) in komentatorji komentirajo in delajo vzporednice s trenutno situacijo. Ok, Dražgoše so Nemci požgali do tal in pobili več ali manj vse prebivalce. Spominjamo se žrtev in dejstva, da smo imeli jajaca.

In potem desnica ne pride, ker je v gostilni in bla, bla, bla, bla, bla, bla …

Itak me že spet najbolj moti način poročanja o teh temah, kot da je situacija res resna in da je vse res v kurcu in da je vse res zelo pomembno. “Kako si pa ti?” “V redu.”  In kako globoko sovražim poptevejesko ameriško glasbo, ki se fura v ozadju prispevkov. Da takoj nekaj čutimo. NOVICE SO NOVICE NE PA FILM!!!!!!

2. In potem je danes ponedeljek (je bil v času pisanja) in nisem v domovini pa vseeno gledam POPTV in se sprašujem zakaj. Že spet je tako, kot da bi bilo konec sveta … Priznavam, situacija ni ravno najboljša, vse bolj je vse naostro, manj je solidarnosti, ljudje pozabljamo, da smo ljudje. In POPTV (da ne bomo preč pristranski, VSI to počnejo) to samo potencira, čeprav imajo moč, da bi lahko spreminjali, ne … samo perpetuirajo (a, inteligenca!). Ker sem ravno toliko pametna, da se približno zadevam stvari, itak vem, zakaj je to tako, všeč mi pa vseeno ni.

Že spet predolg povst. Drugače pa danes delo, kosilo in kava.

Glede slovničnih napak.