ZAKAJ MOOD SWINGS?

by Vidimvas

Dejansko sem dolgo časa mislila, da je z mano kaj resno narobe. Nihče ni sposoben menjavati razpoloženje tako hitro in tako intenzivno, kot se dogaja meni. Danes recimo sem čutila sledeče:

– popolno grozo, da bo moje življenje iztirilo in da sem popolnoma nesposobna,

– brezbrižje, ko sem hodila v trgovino in premišljevala, da bi se lahko vrgla pred avto, pa bi bilo prav vseeno,

– maničnost, res delirij in fucking power, zato ker sem poslušala Rammsteine in se mi je zdelo, da sem res kul,

– gnilobo, ker se mi ni dalo iti pod tuš.

In to vse v enem dnevu in to vsak dan in to po večkrat na dan. Zato sem bila res prepričana, da imam bipolarno motnjo, da sem depresivna ali celo, da sem malo sociopatka (Jesus, to se sliši kot copatka), that I am a bit of a sociopath … bolje. To je utrujajoče, še posebej, če zraven prištejem še kaka bolj globoka in osebna čustva, presenečenja in dolgčas. Želela bi si, da bi imela več vpliva na to, kako se počutim …

Sicer je res, da enako hitro “padem ven” iz teh občutij, ampak ravno to je najbolj utrujajoče. Da ne morem zadržati teh stanj dalj časa ali pa kakega sploh ne čutiti. Včasih se moram res potruditi, da zjutraj sploh vstanem. In da kam grem in potem ko nekam pridem, je vse absolutno okej. Utrujajoče, ker je potem med kosilo že spet vse grozno. Večino časa se lahko res dobro pretvarjam, včasih pa se mi ne da.

Kakorkoli, I fucking hate mood swings.