ZAKAJ ME NE ZEBE VEČ?

by Vidimvas

Že nekaj let me sicer zebe, ker je mraz in ljudje nismo narejeni za mraz, ampak se mrazu ne pustim več. Letos je to še posebej neverjetno, ker me sploh ne zebe, najbrž zaradi kombinacije POMLADI, ki trenutno vlada zunaj in pa res dobre zimske partner-luk ledre. Pozimi morata biti dve stvari, drugače nisem srečna:

– vsaj 50 cm snega,

– vsaj 14 dni vsaj -10 stopinj, tudi čez dan.

Slika, da ne bo preveč monotono:

Odkar imam tatu se mrazu ne pustim več. Do tatuja sem bila namreč prepričana, da sem precej šibka, kar se tiče bolečine. Pa nisem. Ko sem začutila prvi vbod, sem si rekla “Aja, a to je to? Well bring it on!”. Seveda me je 5 ur kasneje vse bolelo, ampak naučila sem se prenašati bolečino in si jo zamišljati, kot nekaj kar me dela močnejšo, ne pa šibkejšo. (Kako neverjetno romantično, kajne? Such bullshit I sometimes utter…). In od takrat naprej si vedno, kadar me zebe ali me kaj boli rečem: “Jebemti nehaj, tatu imaš, you pussy.” In je dobro.

Potem so sledili razni pirsingi, eni vidni, drugi malo manj vidni in vedno bolj spoznavam, da je bolečina nekaj, kar me dejansko vedno znova dela močnejšo, tako fizično kot psihično. Come to think of it, malo mazohistično, ne?