… PRAZNIKI … ZGODOVINA … RAZGOVORI … AVTI …

by Vidimvas

Tale naslov je tako neumen, ampak danes bi rada pisala vsaj o dveh izmed teh štirih stvari, tako da nisem vedela, kako naj temo sporočim v zelo kratkem naslovu.

Najprej k praznikom. So … juhu.

Nato k zgodovini. Ena misel se mi je motala po glavi, medtem ko sem gledala prireditev, Sutjeske in dokumentarce. Kako si lahko mi drznemo karkoli soditi o zgodovini in o stvareh, ki so se dogajale? Mislim, kako pa bi vi odreagirali v vojni, če bi vam pred očmi najprej pobili pol družine in potem s puško na glavi vprašali, ali z nami ali pa nikamor? Ne morete vedeti in težko vemo, kako je bilo res takrat. In saj vem, da zgodovino pišejo zmagovalci in so interpretacije itn itn … ampak, včasih si želim, da bi jo imeli samo za string of past events, that were important, but not relevant anymore… vem, naivno.

O razgovorih. I mean, come one … najprej tri mesece nič, zdaj pa vsi naenkrat.

O avtih. Vozim ga že spet. It feels nice. Nekateri veste, da sem avto nehala voziti zaradi sledečega dialoga enkrat pred 1. letnikom faksa. “A grem lahko z avtom na faks oz. do železniške? “Ne, je sonce, je megla, je dež, je cesta, je oblačno, piha veter, je mastno na cesti, je zgodaj, je pozno, je sneg, je sodra, je toča … je vreme.” “Okej, jebi se … ne bom vozila avta.” In tako nisem vozila avta … to ni bila ravn najbolj odrasla odločitev v mojem življenju, ampak ko pride do konfrontacij s fotrom, se redko obnašam kot odrasla oseba.

Okej, saj ni bilo tako hudo…

Also, tropičje … FTW! … … …