SPOMINJANJE

by Vidimvas

Že nekaj časa nazaj sem si zopet prebrala svoje dnevnike in zapiske in pisarije, ki jih ali prepisujem ali pa jih imam shranjene od osnovne šole naprej. Na vsake toliko časa se rada spomnim na to, kako sem bila. Rada vidim razlike, ki so nastale. Rada vidim rane, ki se niso zacelile. Rada ponovno kaj odkrijem, kar sem pozabila.

Navadila sem se, da vedno, ko grem gledati te stare zapiske, komentiram komentarje in zapiske. Layer upon layer upon layer of my life. Potem pa še dodatno napišem nov moment, layer upon layer. Ali pa off-line blog. Rada pa odkrivam tudi tiste stvari, ki se niso spremenile. Tisto, kar je ostalo vedno enako, lekcij, ki sem se jih naučila, ki se jih še danes držim. Nikoli ne pomislim, da bi se želela vračati, nikoli ne pomislim, da česa ne bi smela narediti, I have no regrets. Če bi karkoli spreminjala, ne bi bila. Bila bi neka druga.

Moji najljubši spomini niso zapisani nikjer. Že tako ali tako je najdi besede, ki bi opisale občutja, nemogoče, potem pa najjih še napišem. Mene so najbolj izoblikovali nesrečni spomini, raje se jih spominjam. Tudi tukaj jih ne bom zapisala, you nosy bastards. Lahko pa mi verjamete, da se slišijo kot rock’n’roll, dišijo malo po krvi, malo po soli, so na otip špičastiin usnjeni, enkrat v modri in drugič v črnih barvi.

On other unrelated news. Nič … there is no other unrelated news.