ROKENROL LAJFSTAJL

by Vidimvas

Počasi, ampak vztrajno, se plazim proti 27. letu starosti, ko bojda Saturn zopet pride mimo, ko tudi Jung pravi, da je naslednja kriza in ko se zelo radi ubijejo vse moji idoli … skoraj. Ko imajo moji kolegi že 1,5 otroka, večletno delovno dobo, svoje hiše, stanovanja, avte, so poročeni in počnejo same odrasle stvari. Ko naj bi se življenje počasi zares začelo in naj bi bilo vse res jasno. Ja. Meni je jasno samo to, da nikoli rokenrol ni dovolj naglas, da 2 tatuja nista dovolj, da je na ušesu še res veliko prostora in da nimam dovolj AllStark ali majic, ki nosijo rok bende na sebi. Da še nisem bila na dovolj rok koncertih in da … pač, da se moram naučiti bobnati in biti roadi. Moj bogi rokenrol lajfstajl ima krizo. To pa zato, ker živim v Sloveniji, kjer ni delovnega mesta za rokenrol stil. Da bi bila ena slovenska rokenrol revija, pri kateri bi jaz lahko pisala blog ali kolumne in lazila po festivalih in intervjuvati rokenrol ljudi. Če je kdo zainteresiran in ima začetni kapital, jaz imam killer idejo za revijo (ne, Podoba glasZbe in Kampl ne veljata).

Hočem imeti napol pobrito glavo, namesto te ušive pikice v ustnici rinko in hočem nositi skull jewelry. Z Ramones T-Shirt, kvazi usnjenimi pajkicami, okrušenim rdečim&črnim lahkom in zgulenimi AllStarkami. Po nekako na žalost ne pride do tega, ker nimam taprave službe.

Tako da, Kino Šiška, Metelkova in druge kul ustanove, dajte mi službo. Delam rada, niti ne nujno za mastne denarje.

Ne morem se odločiti ali enostavno preveč poslušam rokenrol, preveč gledam rokenrol stvari ali enostavno preveč pričakujem od lajfa. Mislim, not that I want to do drugs, fuck everything and throw TVs out of hotel rooms. Just wear T-Shirts and weird hair … with pearcings and tattoos.

Najbolje, da se kar odselim v L.A.

By hand and ink.

[No, tole je bilo seveda napisano preden sem izvedela, da je prihodnost postala rahlo bolj svetla.]