DECEMBER

by Vidimvas

Ha. Zadnje par tednov se že spet soočam, ali kot pravijo Američani batteling, z rahlo depresivnim stanjem, ki mi preprečuje, da bi v svojih pisanjih tule videla kak večji smisel. Pa saj ga ni, ker zakaj bi bil in tudi ni potrebno, da je. Sedajle pa Japandroids pomagajo nazaj to tega smisla. Pa dejstvo, da je december.

I like december. Ne samo zato, ker imam rojstni dan in dobim darila, je miklavž, je božič in je novo leto, ko dobim darila, je tradicionalno sneg in je konec leta. Letos tudi konec sveta, kar je vedno znova zelo zanimivo in razočarajoče, ker se dejansko nikoli ne zgodi. Decembra je vse načičkano in nakičeno, ljudje se tudi ponvadi obnašajo, kot da prvič vidijo sneg in lahko se oblečeš v bundo, pa te še vedno zebe. Ljudje se tudi vedno obnašajo, kot da je prvič mraz. Letos pa bo december očitno mesec revolucij. I like revolucije.

Mislim, saj bi lahko pisala o tem, kako je vonjati solzivec (ni prijetno), kako te policaji gledajo izpod čelad (ne vem, če te, ker nič ne vidijo), kako pomirjujoče deluje helikopter, ko sveti vate (človek postane kar malo zaspan) ali kako se počutiš ob tem, da ti kradejo, ti lažejo, te režejo in nasuvajo soli v rane, ti zmanjšujejo plače, te odpuščajo, ti ne dajo kredita, hkrati pa kreditirajo zidarje in vse ostale, ko tvoj otrok ne more jesti kosila v šoli, ko imaš plače, pokojnine ali pa preživnine po 400 € na mesec… pa raje ne bom, ker je december veseli čas veselja. Ko se spomnimo, kako naj bi nek Hesus nekaj počel na nekem hribu pribit na nek križ in kako naj bi morali od takrat naprej veselo veseli in hvaležni. Ne vem no, sama nisem prav vesela.

Pa saj tega nočete brati, kajne? Vi hočete, da vas malo pošljem v kurac, da malo pizdim čez moške in čez JJja, da malo travmatiziram o svojih travmah ali pa da spišem kaj poetičnega v angleščini.

Well, fuck you. You don’t always get what you want. Še posebej ne v tej državi.

No.