SAMOSTALNIŠKI MEGA NAPIZDITVENI BLOG, PART II

by Vidimvas

Sem imela res napisan en tak res dolg in razpizden mail. O tem, kako kot profesorica nemščine po opravljenem strokovnem izpitu od predsednika komisije dobim zabrušeno, da itak nikoli ne bom dobila službe (čeprav jo imam in to zelo odlično). O tem, kako se je diskurz v politiki zahvaljujoč neizobraženim idiotom spustil na tako nizko raven, da so revni in nesrečni in debeli ljudje sami krivi za svojo nesrečo in da si zaslužijo, da so revni in lačni, ker bodo tako shujšali. O tem, kako smo levi intelektualci preveč levi in tako ne moremo enostavno reči, da si Janša zasluži streski vod (in od tega trenutka naprej čakam tožbo), ker gre to proti našim načelom spoštovanja sočloveka in solidarnosti in humanizma, čeprav nas desni lahko zmerjajo s komunisti, bolnimi izprijenci in zombiji. O tem, kako se sistematično sesuva humanizem in družboslovje, ker edini kaj znamo povedati o nas samih, kako se sistematično zamenjuje sposobne ljudi z nesposobnimi, kako se očitno nihče več ne zaveda, zakaj smo leta 1919 zahtevali slovensko univerzo v slovenščini in o tem, kako se sistematično ruši zaupanje v soljudi. O tem, kako se nas umetno pumpa z novicami o fiskalni, nepremičninski, dokapitalizacijski, kapitalni, vrednostni, pravnosocialni in kreditni krizi, ki se je bomo rešili samo tako, da bomo vsi Janezi Janše. O tem, kako se zlorablja Zdravljico, kako se posmehuje umetnikom in se jih daje v nič, o tem, kako nihče ne pomisli na to, da je varstvo v vrtcih do 17h zato, ker starši delajo do 17h.

Pa sem se spomnila na to, zakaj sem začela tale blog. Ne zato, da bi vas zabavala s svojimi napizdi in koleričnimi izpadi. Ne zato, da bi vam solila pamet o tem, kako bi morali živeti. Blog sem začela zato, ker sem se počutila nepovezano v vami vsemi in sem to hotela odpraviti. Hotela sem vam sporočiti, da smo vsi enaki (in isti) in da imamo vsi iste težave in da smo vsi enako zamorjeni. Hotela sem preseči naše razlike in vas spomniti na to, da smo vsi ljudje in da imamo vsi približno iste želje in upanja. Da bi bili ljubljeni, varni, preskrbljeni, da bi bili zdravi in srečni. Hotela sem, da bi se videli. Da bi se res videli. Da bi videli in razumeli, da smo vsi v vseh. Da kolikor časa obstaja revščina, smo revni sami. Da kolikor časa obstaja lahkota, smo lačni sami.

Od vas ne zahtevam veliko. Ni potrebno, da demonstrirate z mano, ni potrebno, da darujete svojih 0,05 % dohodnine, ni potrebno, da popolnoma spremenite svoje življenje. Prosila pa bi vas, da preden začnete soditi in ocenjevati druge pomislite, kaj dejansko počnete. Preden druge označite za slabe, neumne in jih žalite na podlagi tega, ker so drugačni od vas, pomislite, da ste tudi vi drugačni od njih.

In da vas ne bi preveč razočarala, you all suck and fuck you.