vidimvas

Videti sebe v drugih in druge v sebi.

Month: July, 2013

*SIGH*

Sometimes you just have to sigh and get really drunk, barf a lot, cry a lot again and send crazy emails to your friends. Drugače ne gre.

Ste opazili, da je vroče? Vroče je… danes ne več toliko, ker trenutno malo dežuje. Ampak drugače je pa vroče. Tko, like … ful.

*sigh* There, again. A sigh, vzdih. Moja reakcija na stvari, ki jih enostavno ne morem več pohendlat. Just *sigh*, have another gin and carry on.

Ali pač ne.

Ja, ne, ko vas jebe. Nič keep calm and carry on, fuck that …

fuck-calm-and-fuck-you-too

Ja, tako je. Fuck you and all your shit.

To je vse.

HUH?

~ There I go again, explainig myself on the internet. OK, navodila. Jaz sem iskrena in sarkastična. In rada pretiravam in rada banaliziram. In rada posplošujem, zavoljo vasjebanjavglavo.~

Po festivalskem sproščanju, pekoči nogi, tekom v dvoje in popravki, sem prišla do določenih odkritji. V bistvu ne odkritij, ampak revelations oz.po pravici povedano, končno lahko premišljujem o določenih stvareh. Po letih in letih in letih odločitvah, da o teh stvareh ne bom premišljevala. Morebiti je pa sedaj primeren čas za glasZbeni vložek benda, ki še kako FUCKING obstaja:

Okej, I cannot REALLY tell you, lahko pa vam mistično namigujem in sem tečno vague. That is what I will do.

In matters of love, smo prepričani, da nas vodi srce, čustva pač. Pa ni tako, ker nas vodi glava. Srce je sicer zraven, ampak vodi nas večinoma glava. Zaljubiš se emocionalno, v zvezo greš racionalno. Glede na to, da sem vam rekla, da vedno nekoga ljubim in sem vedno v nekoga zaljubljena (zdajle, recimo, v nobenega), obstaja možnost sledečega. Moj racio se odloči za nek emocio, medtem ko ostali emocii (Sorry ZMJK, I am sure I butchered some Latin or Greek here!) veselo emocirajo naprej, ker pač to počnejo. In kaj se zgodi, ko nekaj razpade in se en emocij odstrani, imam jih pa še kar nekaj? I go slightly insane, kot lahko izpriča Sanctuary.

In pridem v huh?-situacijo. Huh? What the FUCK is FUCKING going on? Huh? Morebiti je zdaj čas za drugi glasZbeni vložek benda, ki ga posluša očitno tudi donatelaversače (according to Twitter), kar pomeni, da kmalu ne bo več hipsterski:

Huh? Nič jasno. Ker potem lazim naokoli s črevi za sabo, ker mam še kar zlomljeno srce, but also in a constant state ob being sligtly in love. Kar je fucking huh? Huh? Wa …? Huh?

Whatever.

Čisto nepovezano in mimo teme. Pojdite in poslušajte kaj BBC radio.

To summarise: I’m in love, I’m in love. No, I’m not. Oh my god, I’m a liar, I can taste it.

TRAMPLED UNDERFOOT

~ Kdorkoli ve brez Googla, od kje je naslov povsta, je car. And should take me out for coffee, as I now avaliable. ~

Včasih spišem povst, pa ga ne objavim. Ne objavim ga zato, ker mi neka intuicija (wink) pravi, da naj še malo počakam. In potem še malo počakam. In se izkaže, da ima moja ženska intuicija (wink wink) prav. Ker sem tale povst o ljubezni začela pisati pred ca. enim tednom, ko sem gledala en res fleten romantičen film in premišljevala o ljubezni. In vmes sem potem šla na HisterIa festival.

Zdaj se mi zdi, da ima pod vtisom preteklega tedna, my recent aptitude for sucky love movies in vpilva hipijevsko-materničnega-čajevskega-morskega-folklornega festivala, ta povst več smisla… vsaj zame. Najbrž je za vas pač neko random bluzenje o relativno nepovezanih stvareh, but … it’s my blog, so … you know … whatever.

Glede na to, da mam zlomljeno srce, moram na vsake toliko časa preveriti, ali je še deluje. It does, trust me, no worries there. Prišla sem do sklepa, da vedno nekoga ljubim. Po vsej verjetnosti več oseb naenkrat in nekatere tega sploh ne vedo, nekatere sumijo, nekatere nočejo več. Že od nekdaj, se mi zdi … I fall in and out of love all the time. To mi je potrdil tudi moj tviter horoskop, ko je včeraj tvitnil, da strelke vedno verjamo v ljubezen, smo polne nje. I do … verjamem v ljubezen, I love it and I want it.

In trenutno? Trenutno sem zaljubljena vsaj v ene tri ljudi. Med njimi so random strangers, good friends and people I barely know.

smell of hay and sea

A veste, kako diši seno, sije sonce in se na koži suši sol? Kako piha veter na travniku, valovi morje in ponoči gori in prasketa ogenj? Ko cel dan ležiš pod drevesom in bereš, piješ čaj in poslušaš, kako hipiji nabijajo o “živimo tu in zdaj” ter “o teh energijah”? Pa se ne ustavijo in pogledajo naokoli in naredijo tega, o čemer govorijo? Potem se prevališ na obalo in si slana… in premišljuješ o ljubezni in ljudeh, ki so v tvojem življenju. Za trenutek se potem zdi, da je vse popolnoma v redu. In veste kaj? Dejansko je vse popolnoma v redu.

tea at night

 

POLITIKA IN VSE OSTALO

Do I really want to do this?

*sigh* Očitno ja, okej. Napisala bom en napizditveni blog o kurčevi politiki, yet again… ker…

ImpliedFacepalm

Ja, a se vsi zajebavate s folka?!?!?!? Res me boli, globoko boli kurac kako ste orientirani, al ste levi al ste desni al ste vmesni, al pa vas sploh ni. Itak ste vsi isti, isti old white men with hanging balls and old women with sagging boobs. You don’t really care and you are not really thinking.

A nisem ravno zadnjič napisala, da se bojim za našo svobodo, za svobodo žensk. Ja, sem. In kaj sedaj slišim? Dajmo šparat tako, da umaknemo kontracepcijska sredstva v plačljivi sektor zdravstvenega zavarovanja. Ja, dajmo umaknit kar vse v plačljivi sektor zdravstvenega zavarovanja, ker če imamo toliko denarja, da sta BTC in CityPark VEDNO polna, imamo tudi toliko denarja, da si za skromnih 100.000 € lahko damo slepiča odstranit, če se nam razlije. Dajmo tudi šparat tako, da dvignemo davek, znižamo plače v javnem sektorju in potem še vedno pričakovati od ljudi, da bodo trošili enako, ker samo potrošnja nas bo rešila iz te pofukane krize. Dajmo šparat tudi tako, da se moramo vsi samozaposliti, ker to je seveda edini način, da zaženemo nazaj gospodarstvo. Dajmo šparat tudi tako, da razpišemo za celo Slovenijo 45 mest za plačana pripravništva za bodoče učitelje, ostali pa se znajdite kakor veste in znate. Ker seveda ne moreš biti učitelj, če nimaš strokovnega izpita narejenega, ne moreš pa delati strokovnega izpita, če nimaš vsaj 6 mesecev delovne dobe. Seveda, če bi učitelji imeli staž, kot ga imajo zdravniki, bi bilo to res fino, ampak ga nimamo, ker seveda se ne moremo primerjati z zdravniki. I mean, they save lifes, we just educate and bring up your fucking children.

*sigh* Slabo je v državi, ko ti gre vse res na kurac. VSE, brez izjeme. Neumni mediji, ki vedno nekaj težijo in nabijajo tja v tri dni in še niso slišali za objektivno in raziskovalno novinarstvo. Politika, ki vedno nekaj teži in nabija tja v trdi dni in še ni slišala, da smo mi tisti, ki smo na oblasti. Gospodarstvo, ki vedno nekaj teži in nabija tja v tri dni in še ni slišalo za to, da ima moč, da se samo pobere.

*sigh* Slabo je v državi, ko si človek želi politiko, ki bi se zavedala samo ene stvari. Da nič drugega ni pomembno, kot samo mi. Samo mi. Želim si politiko, ki bi v sebi videla nas in da bi se sami videli v svoji politki. It seems an impossible task.

BTW, a sem vam že predstavila Findlay? Ne? Well, everybody this is Findlay, Findlay to so moji trije bralci:

FEMINIZEM V PRAKSI

Zadnjič – zelo relativno časovno obdobje, ki se razteza od včeraj pa vse do več let nazaj – sem bila s Sanctuary na kosilu/večerji/hrani. In je ravno prebrala malo Drugega spola in se malo zamislila.

Mislim, da ste se vsi, ki ste prebrali in vse, ki ste prebrale Drugi spol, malo zamislile in malo zamislili. Mislim, knjiga je izšla tisoč devetsto devetinštirideset, 1949. Po mojih skromnih matematičnih znanjih je to 64 let nazaj. In zdaj pomislimo, kaj se je v teh štiriinšestdesetih letih premaknilo, zgodilo na področju feminizma. Veliko in hkrati prav nič. We have remained still, while moving on.

Ker ja, volitve, kontracepcija and all that gas. Hkrati pa imam vseeno občutek, da naša enakopravnost visi na nitki in da se je zanjo treba boriti še vedno in vedno znova in vedno znova. Kako dolgo bomo morale še orati ledino, da bo res popolnoma vseeno, ali imamo obute leopardje čevlje ali ne? Da se bomo navadili, da je ženska lahko brez otrok? Da se bomo navadili, da je intelektualno, čustveno in mentalno popolnoma enakovredna moškemu? Da se ne bomo tudi same sebe gledale skozi tisto, kar naj bi bile, ampak skozi tisto, kar si želimo, da bi bile? Da bomo same nehale perpetuirati neke neumne šovinistične in seksistične vzorce, ampak delale in ravnale po svoje? Da bomo enostavno me, ne pa en skupek iracionalnih podob in projekcij? Fuck me, if I know.

Zato sva s Sanctuary prišle do spoznanja, da je potrebno narediti več, več za feminizem. Enostavno več. Ni dovolj, da ga živiva sami in da ga živimo v skupnem krogu prijateljev in prijateljic. Potrebno je več … samo še ne veva točno kaj. I mean, she could do a move, I could do a book… ampak tudi to se mi ne zdi dovolj. Mogoče bi pa res morala obredno zažgati modrce sredi Prešerca.

FEMINISM

%d bloggers like this: