BEELITZ, QOTSA, SUSHI IN JEBENA KARMA

by Vidimvas

Okej, v maniri dragih Vlogvrothersov: Good morning, people. This blog comes to you in four parts: part 1 My visit to Beelitz, part 2 The Queens of the Stone Age concert in Vienna, part 3 Sushi night and part 4 Why I think carma can bite me. Let’s get to it.

Part 1: Beelitz

Beelitz je majhno mestece v Brandenburgu, z vlakom kakih 50 minut oddaljeno od Berlina oz. 60 km od centra Berlina. V Beelitzu so na prelomu prejšnjega stoletja zgradili zdravilišče (sanatorijum) in bolnico (kliniko) za tuberkulozo, seveda po takratni navadi lepo ločeni za moške in ženske, na površini 140 ha. Operativna je bila do konca 2. svetovne vojne, nekaj zgradb pa do odpoklica ruske vojske 1994 (!!). Danes vse to propada in tja sem šla, ker so Rammsteini tam posneli svoj najnovejši video spot Mein Herz brennt. Oglejte si video, ker dejansko naredi komad boljši.

Po Beelitzer Heilanstätten nas je vodila prijazna gospa Irene Krause, ki nam je v 2.5 urah predstavila dosežek in sedaj mizerijo teh Heilanstätten. Kar je mene najbolj presenetilo je bilo tole: Več kot 16 zgradb so lahko zgradili v 3-4 letih, zahvaljujoč dejstvu, da so prvič začeli delavci plačevati pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, pa skoraj nihče ni dočakal penzjona. Mislili so na VSE: široki hodniki in sobe, ker so paciente vozili naokoli s posteljami in vozički, centralno ogrevanje in hlajenje, s prefinjenim sistemom prezračevanja, ki je zrak od zunaj dezinficiral in potem glede na letni čas ogrel ali ohladil. Ena zgradba za orevanje, vodo, elektriko CELOTNEGA področja, vsi kabli in vse je šlo pod zemljo, s širikimi hodniki in svetlobnimi jaški za lažji dostop. Nad temi jaški so bile speljane vse ceste, da jih ni bilo potrebno kidati pozimi, ker so bili jaški seveda konstantno na 25 stopnijah. Posebne hišice za dostop do te “kanalizacije”, v času največjega obiska so se Heilanstätten popolnoma same oskrbovale, saj so imele mesarja, živino, mlekarno, pekarno, šiviljstvo, obrtniško delavnico itn. Celoten staff je živel na posestvu, standard higiene in razumevanja bolezni – predvsem tuberkuloze – je bil za tiste čase revolucionarne in precej napreden. I made some photos in ki vam jih dajem semle:

Torej; naslednjič, ko boste v Berlinu si vzemte eno popoldne za tole.

Part 2: Queens of the Stone Age in concert

Dunaj, 2. julij, Stadthalle: jaz, Christooss, Draga oseba, +1 and a +1-friend. In najbrž najboljši koncert v mojem lajfu. Bili smo v fan pitu, ne glede na to, da sem mala oseba, sem na 3-5 metre (odvisno od komada in kakšen je bil mosh pit) videla na oder skoz. Sound je bil fucking fantastičen, slišali smo vse in še vse ostalo, kar sploh nismo vedeli, da se da slišati. Set list (ki jo dejansko ima Draga oseba od basista) je bila zakon, ampak pri njihovi diskografiji so itak manjkali komadi. Dajem vam posnetek od Smooth Sailing, ki sicer ne naredi prav dobrega vtisa, ker je iz fan pita in ni profesionalen, ampak vseeno. I love Queens!

Part 3: Gin&tonic&sushi

Ah ja, most fun I had in a while. We will do it again, I promise.

Part 4: Carma … fucking bite me!

Okej, kaj je s tem?!?! Od random tweetow ala “To a #Sagittarius, love has to be equal and mutual for them to be in a relationship.” do “ponevedoma se zadanemo ob brisalce, da se vklopijo”, do “not seeing a person for forever and then bumping into them” in seveda do randomly poslanih mailov, randomly prebranih knjig, random srečanj v dvigalu, random odločitev in random misli.

Mislim, da niso tako random. Kajneda?