FEMINIZEM V PRAKSI

by Vidimvas

Zadnjič – zelo relativno časovno obdobje, ki se razteza od včeraj pa vse do več let nazaj – sem bila s Sanctuary na kosilu/večerji/hrani. In je ravno prebrala malo Drugega spola in se malo zamislila.

Mislim, da ste se vsi, ki ste prebrali in vse, ki ste prebrale Drugi spol, malo zamislile in malo zamislili. Mislim, knjiga je izšla tisoč devetsto devetinštirideset, 1949. Po mojih skromnih matematičnih znanjih je to 64 let nazaj. In zdaj pomislimo, kaj se je v teh štiriinšestdesetih letih premaknilo, zgodilo na področju feminizma. Veliko in hkrati prav nič. We have remained still, while moving on.

Ker ja, volitve, kontracepcija and all that gas. Hkrati pa imam vseeno občutek, da naša enakopravnost visi na nitki in da se je zanjo treba boriti še vedno in vedno znova in vedno znova. Kako dolgo bomo morale še orati ledino, da bo res popolnoma vseeno, ali imamo obute leopardje čevlje ali ne? Da se bomo navadili, da je ženska lahko brez otrok? Da se bomo navadili, da je intelektualno, čustveno in mentalno popolnoma enakovredna moškemu? Da se ne bomo tudi same sebe gledale skozi tisto, kar naj bi bile, ampak skozi tisto, kar si želimo, da bi bile? Da bomo same nehale perpetuirati neke neumne šovinistične in seksistične vzorce, ampak delale in ravnale po svoje? Da bomo enostavno me, ne pa en skupek iracionalnih podob in projekcij? Fuck me, if I know.

Zato sva s Sanctuary prišle do spoznanja, da je potrebno narediti več, več za feminizem. Enostavno več. Ni dovolj, da ga živiva sami in da ga živimo v skupnem krogu prijateljev in prijateljic. Potrebno je več … samo še ne veva točno kaj. I mean, she could do a move, I could do a book… ampak tudi to se mi ne zdi dovolj. Mogoče bi pa res morala obredno zažgati modrce sredi Prešerca.

FEMINISM