vidimvas

Videti sebe v drugih in druge v sebi.

Month: September, 2013

ČEVLJI

Jap. This will be a post about shoes. And clothes, and possibly make-up. You are aware, that I am, in fact, a girl, right?

Zadnje čase si skupujem ful veliko čevljev. S tem hočem povedati, da sem si začetek septembra kupila dvoje škornje in sem res vzhičena nad njimi in nad dejstvom, da sem si kupila DVOJE čevljev. In potem se bila zadnjič v trgovini in bi si skoraj kupila še ene čevlje in to S PETO. Can you imagine that?

Mogoče ni javno poznano, but I don’t really do shoes … but, I guess, I also do do shoes. Če imaš platfus (strokovno plosko stopalo, ki je terjalo od mene, da sem od majhnega nosila ortopedske vložke v čevljih in copatih), ukrivljene piščali  (pač moje golenice ne gredo naravnost, ampak malo na ovinek … podobno kot profesionalne nogometaške noge, seveda brez blesteče bogato plačane nogometne kariere) in križ, ki je obremenjen z vseh možnih strani (boobs and uterus issues), potem si kupuješ čevlje, ki so predvsem udobni. To je do sedaj pomenilo po ene čevlje na sezono in jebeš vse ostalo. Potem pa sem začela odkrivati, da res dobro hodim v res visokih petah in jih tudi rada nosim, sam kaj, ko jih lahko vsega skupaj potrpim samo kak večer ali dva. Potem pa me vse tako boli, da bi najraje bosa hodila kar cel teden. In potem sem odkrila, da si mogoče človek lahko kupi čevlje, ki pašejo h točno določenim hlačam … or a purse even. In seveda je to vodilo do tega, da sem za svoje nove plave škornje sedaj kupila nove sive in modre stvari. In ko sem se zadnjič v trgovini afnala v enih črnih gležnarjih s peto in platformo, sem se zaljubila vanje in mi je sedaj žal, da jih nisem kupila. In seveda, ko bom ugotovila, da itak YOLO in šla nazaj v trgovino, da si jih kupim, jih ne bo več. Here, look at my two most beautiful pair of shoes, that I have:

red onesSAMSUNG

 

Lovely, isn’t it. That is the best description of me in two simple pictures.

Also clothes. Mislim, če bi imela limitless funds, bi itak kupila CELOTNO AllSaints in KatVonD linijo, but as I don’t, si kupujem skrajno navadno-nenavadne stvari v H&M. Mogoče že kar malo pretiravam, ker sem se zadjič zalotila, da sem bila oblečena POPOLNOMA IZKLJUČNO v H&M stvari. I mean everything: štumfe, čevlji, krilo, gate, modrc, spodnja majica, srajca in tunika in dve zapestnici. I should start shopping elsewhere … but I just can’t be bothered to go and try. Ampak, če majo pa tako fino izložbo in potem grem po službi malo naokoli and “oh, look, a really cute shirt, I need a really cute shirt, also pants and a jacket and a sweater” in ja … Did I mention that I’m a girl?

Also make-up. Na tem področju se pač ne bo nič spremenilo, ker nikoli ne bom razumela, kako se vam ljubi vstajati uro prej in se naličiti. In ne mi govorit o “just a quick 10 minuts morning routine“. Ne, that shit takes time in kot vsi vemo …

aint nobody got time for dat

In ja. That is my girly post.

Advertisements

WITHDRAWAL

Is what I have after spending some time with you. It’s most visceral. I get all jittery and anxious and nervous.

I keep rethinking every word said, every smile smiled and every look stolen. I analyse every sigh and every innuendo in every sentence. Constant loop of the whole day or hours spend with you. And then I get a bit bonkers.

I feel a need to talk to you, to be close to you, to continue the connection that we share. And I claw at the phone and the keyboard, prying myself from the net and forcing myself not to reach out. All the while the feeling that I must talk to you gnaws on me until I almost explode. I do explode actually, just not around you. I explode to my friends, on the blog and onto the streets. And then I feel fine, I feel sane, I feel me.

And then you take me out again and the loop repeats.

What is the definition of insanity again? Repeating the same thing over and over again, and expecting a different result? Is what I am doing with you.

PREDPOSTAVLJANJA

Ti predpostavljaš, da bi jaz rekla “jebi se” in najbrž bi res, ampak bi potem rekla tudi “v redu je“. Tako pa sploh nisem imela možnosti reči “jebi se“, kaj šele reči “v redu je“. Predpostavljal si mojo reakcijo in me s tem prikrajšal, me obrezal in me naredil za objekt, odvzel si mi mene samo v tej stvari. Potisnil si me v množino, jaz pa sem ena. Vzel si mi besede, vzel si mi glas. Nimam ga več, o tej stvari si ti namesto mene povedal že vse. I am soundless and wordless.

Predpostavljanja, ki niso nič drugega kot stereotipi, ker so stereotipi pričakovani vzorci obnašanja, glede na neko lastnost – spol, starost, spolna usmerjenost -, so največji kriminal, ki ga delamo en drugemu. Tu zapademo prav vsi in prav vse v zelo globoke seksistične, homofobne in rasistične opazke, ki jih tako spretno zamaskiramo v vsakdanjik, da šele pozno ponoči res bolijo. Zato se res izogibam pavšalijam, ker niso nič drugega, kot stereotipi in predpostavljanja. Zavedam se, da stereotipi niso nastali umetno in brez podlage, saj mi je zelo jasno, da ljudje, ki živijo na istem prostoru in jih zaznamuje ista zgodovina, ista geografija, ravnajo, mislijo in bivajo podobno … to pa še ne pomeni, da si zaslužijo, da o njih ne razmišljamo individualno. Pavšalije vedno režejo in delajo krivico, saj vedno izključujejo, v stereotipih in predpostavljanjih je vedno nekdo znotraj, drugi pa zunaj. Najbolj žalosto pri vsem tem je, da mislimo, da so naši pavšali in stereotipi omejeni na t.i. “zunanje” stvari, na stvari, ki niso del nas. Pa se ne zavedamo, da jih prenašamo tudi na odnose, na tisto, kar naj bi bilo najpomembneje.

Mene najbolj moti predspostavljanje o ženskah in moških, preko katerega seveda pridemo do seksizma in šovinizma. Predpostavljamo, da smo fundamentalno drugačni in da fundamentalno ne bomo nikoli na isti strani. Enden drugega gledamo skozi stereotipe in potem se čudimo, da se ne najdemo. Še bolj me pa moti, da tudi ko razjasnimo stereotipe in predpostavke, tako z lahkoto pademo nazaj vanje, kot da se jih nikoli ne bomo znebili. Kot da vsi tisti napori, da bi se videli, da bi videli sebe v drugemu in da bi drugega videli v sebi, kot da niso nič pomenili in da so bili prezpredmetni.

In potem vseeno predpostavljam, da boš itak rekel “ne” in ti tako sploh jemljem možnost reči “mogoče“.

i-might-seem-so-strong-but

 

RAZPIZDENA

Res sem jezna zadnje časa … razpizdena. Vsi in vse mi greste res na kurac in prav pun kufer vas imam.

Začenši z raznimi kavicami, na katerih si predstavljaš, da boš dobila kake odgovore in pojasnila o fucking otroškem dogajanju v zadnjih parih mesecih, pa jih seveda ne. Do random – za katerega smo seveda že zdavnaj zgotovili, da to ni – sprememb, o katerih še nič ne veš, ker pač ni še pravi trenutek za pogovor o tem. In seveda zaradi velikih Neizrečenih stvari, ker sem itak preveč velika pussy, da bi jih izrekla. For fucks sake, why don’t I just fucking fuck off already.

Potem je seveda to super vreme, ki je še vedno prevroče za mojo potovalno peš hitrost, ker mi je še vedno preveč vroče, ko grem po mestu v puloverju. Da ne govorim o tem, da mora človek v trgovino in prenašati vrečke, ki se zapletajo v kabel od slušalk in super dolgo ogrlico, seveda iPod v žepu šteka in ti zaradi prešvicane riti štela glasnost. Lasje, ki so sicer tako super kratki, kar naenkrat postanejo res dolgi in se ti zapletajo v očala in oči. Vrečka se ti itak strga in jogurt ven pade, tista ena stvar za kopalnico čistiti se ti sama od sebe razprši in potem ČISTO popizdiš in greš teči. Ampak ne teči, ampak šprintati. Seveda ti med besnim tekom po mestu, med katerim pošiljam vse po spisku v kurac in si domišljaš, kako boš enkrat za spremembo upoštevala lastna načela in povedala stvari, crkne ENA tekaška slušalka, KER ITAK.

Nazaj doma spet ČISTO POPIZDIŠ, ker je stanovanje res v kaosu in besno pomečeš vse v perilo, zamenjaš posteljnino in pomiješ posodo. Se tuširaš, poješ nekaj. In potem pogledaš prvi del tretje sezone New Girl, ki te itak najbolj od vseh stvari jebe v glavo. In se odločiš, da boš popozdila na blogu, mogoče komu v zabavo in mogoče komu v poduk.

Hvala bogu za Zane Lowea zdaj na Radio BBC1, ker nabija Nirvano.

Fuck you and your shit. I am not a patient woman and I want fucking answers. Now, motherfucker, now.

RAGE

*diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham* *diham*

Boljše sicer ni, ker me še vedno razganja. Hkrati pa se zavedam nečesa drugega.

Da bom jutri zjutraj popolnoma drugačna, da bom zopet dvomila o vsem in vseh. Fuck that as well.

DFTBA

Don’t forget to be awesome and fight world suck. It is what we do. We are Nerdfighters.

nerdfighter gang sign

Preživljam prav lepe nerdfighterske dneve. To pomeni, da na veliko fangirlam in UPORABLJAM CAPS LOCKS v mailih in mesičih. To pomeni, da se mi na vsake toliko časa pritisk dvigne na 200 in da v službi mislijo, da gledam 2 girls 1 cup, namesto, da bi delala. Iz enega zelo preprostega razloga. Ker sem Nerdfighterka, made of awesome in ker poznam mnogo drugih, ki so made of awesome. In skupaj ta mesec delamo awesome.

If you want to direkt your attention to this post here, you will see, that I deeply love everything John has written. In John je nekaj časa nazaj, pred kakim letom ali dvema, napisal The Fault in Our Stars, po slovensko Krive so zvezde, ker smo ta mesec dobili prevod. In tu delamo awesome. Ker je original awesome in ker je prevod awesome.

In danes sem se odločila, da ne bom pustila, da me random fucked up stvari spravijo v world-suck mood. Dovolj je. Everything is awesome.

Oh … prebrite knjigo.

#KriveSoZvezde

%d bloggers like this: