INSPIRE

by Vidimvas

Mnogokrat začutim, da moram nekaj narediti. Nekaj se me dotakne, nekaj me dregne.

Ponavadi kak komad, ki zadane točno tisto, kar čutim. Včasih film, ki naredi isto. Točno v pravem trenutnu rezonira z mano in prime me občutek, da moram nekaj narediti. Nekaj, nekaj, zdaj, takoj, daj to iz sebe. Naredi, napiši, reči, povej vsem vse, kar si mislila, pleši, naredi takoj zdaj, tisto. Šele par mesecev nazaj mi je kapnilo, da bi to znala biti inspiracija. Ko se tisto, kar gledam in kar slišim in kaj čutim, ujame s tistim, kar si želim, I get inspired. In to se potem manifestira v teh besedah. Ali pa v besedah v zvezku. A sem vam že poskušala kdaj razložiti, kako ljubim občutek pisanja z nalivnim peresom, na nov svež list papirja?

I get inspired, and then I write. It has always been my medium. Komaj zmorem narisati stick men figures, I love music, but cannot reproduce shit and I can’t even phantom writing music. But I love my words. My awkward, honest, weird, lovely words. Ki se mi včasih valijo iz ust preko tipkovnice kot vata, včasih pa režejo za natačnostjo britvice. Včasih so na mestu, včasih niso. Včasih so prave, vačsih lažnive. Včasih me pokažejo v dobri luči, včasih me osmešijo. But they are mine.

And I am again inspired today, with a good combination of a movie and a certain Swedish DJ. Danes je snežilo in na poti domov iz službe, sem šla malo naokoli po Ljubljani. In gazila po celem snegu in brcala kupe in tradicionalno poskusila prvi sneg. I was happy. I am happy. Sneg je, I love snow. When I came home, I made food and got inspired. I got inspired to try to explain to you, how everything in live is just the way it is supposed to be and that everything is very fine. And that we should try, and try again to be better at everything. But especially being better at seeing each other.