KAKO VEM

by Vidimvas

Kako vem, da se je res spremenilo? Kako vem, da sem res naredila kaj? Kako vem, da ni več tako, kot je bilo?

Mogoče se bo tole slišalo res egoistično in čudno, ampak. Spremljam statstiko ogledov svojega bloga, ki mi tudi pokaže, kaj se trenutno bere. In grem včasih poklikati, če se ne spominjam zapisa. Pri več kot 150 zapisih in 3 letih pisanja, se to vedno večkrat zgodi. In potem včasih padem notri in kar berem in berem in berem.

Veste, ko ljudje pravijo, da sami sebe res ne morejo gledati na filmu, se poslušati na podcastih itn? Sama nikoli nimam občutka, da se ne morem brati na blogu. Kar je zanimivo, ker ne morem brati ničesar drugega, kar si napišem. Na liste papirja pišem namreč svoje veliko nesojeno književno delo, ki je shit. Na liste papirja sem tudi pisala svoj veliki nesojeni doktorat, ki je bil shit. Tole pa ni shit.

I mean, je, ker smo vsi ljudje včasih shit, ampak je moj iskren šit. I tend not to lie to you. Včasih kaj sarkastično zapakiram in skrijem in prikrijem, ampak ne lažem. Zato se lahko še kar berem.

In kako vem? Kako vem, da sem se v življenju premaknila? Ko berem zapise izpred leta nazaj, se zavem, da nimam več tiste bolečine pri preponi. Da lahko diham. Da ne boli več.

Ko me je nekdo pred približno dvema letoma vprašal, če sem srečna, sem popizdila in zabrusila, da to ni pomembno v življenju. Ko me je pred kratkim nekdo vprašal, če sem srečna … I just cracked the biggest smile of my life.