vidimvas

Videti sebe v drugih in druge v sebi.

Category: Feminizem.

MUSKA … IN N’TOKO.

Ja, okej. Sorry.Long time no write. But not really.

Okej. Zdaje poslušam The Baddest od N’Toka. Sem mislila sicer izkoristiti te dve uri, ki ju imam po naključju zdaj frej za gledanje serij ali pa branje … vendar zdaj že 45 minut na loop posluašm ta komad. In še naslednjo uro to kanim početi. I love muska.

Muska je lajf. “Fuck your blog and your fashion and your upper lip, sharks in the ocean, suck my dick” se mi zdi je del besdil. Saj bi šla pogledat, ker mam v zavihku zraven odprto, pa se mi ne da … Mogoče bo pa tole postal fanpost o N’Tokotu, ker zdajle premišljujem tudi o njegovih kolumnah. Ker piše za Mladino in to tako, kot jaz mislim. Oz. kot bi si jaz želela misliti. Ker subverzivno preklinja, ker je direkten, ker argumentirano napizdeva. Tudi jaz bi si želala argumentirano napizdevati. I mean, saj moji napizdi kao to so, čeprav ne res. Rep ni glih moja zvrst, I am rokenrol chick. Ampak N’Toko in for whatever reason Eminem, to se pa da preživeti.

Saj ne, da bi trenutno imela kaj za argumentirano za pizdit … no, let me take that back. Ful bi imela argumentirano za pizdit, nad politiko, nad janševiki, nad srajcamim nad gamergate, nad mediji, nad šolstvom, nad ekonomijo, nad tem, da v Podljubelju še ni 4G. Pa itak ne bom nič dosegla, razen tega, da se bodo vedno znova eni in isti oglasili z enimi in istimi replikami. Ker tiste, na katere bi rada vplivala, se ne bodo spremenili, vsi ostali se pa veselo strinjajo in trepljajo po rami, kako se strinjajo.

Ne vem, kaj mi dela tale komad, samo vem, da mi nekaj dela.

effyea

Advertisements

WOLF, HYENA, MUSTANG

To sem. Sanctuary knows the best games in te res ne morem pozabiti. Ker me je precej dobro zadela.

Zadeva je zelo enostavna. Vaše tri najljubše živali, rangirane 1-2-3 glede na njihove lastnosti na podlagi katerih, si jih izberete. Moje tri živali so po redu 1-2-3 volk, hijena in mustang. The reasoning is very simple and very me.

Wolf. Canis lupus. The great loners of the wild, yet travelling in a pack consiting of a male and female, that pair for life. Highly social and inteligent, yet ferocious and wild. Seen as the great predator in the wild, but usually a family with an alpha pair, the alpha female and alpha male. Wild, free and loyal. That is how I see myself, what I value in life and what I strive to be.

wolf

Hyena. Crocuta crocuta. The laughing wild one from the African planes. Weird looking, an absolute matriarchy, living in large clans, where every female always outranks every male. Females have a pseudo penis. Chrushing bones, while nurturing the young. Always on top, always laughing and not giving a fuck. This is how (I think) others see me.

hyena

Mustang. Equus ferus. This one took the longest to chose, it is how I see myself at the moment … what I am the moment. The one image I have of the mustang, is the running in the prairie. Just endless running, being completely free and just going going going going going … never stoping, always moving. I may not know exactly who I am, but I am free.

mustang

Od marmornih, črnih, ostrih kock, do meglenih in rubikovih kock, preko govorečih konj in ležečih lestev, ki jih preskakuješ na svojem črnem vrancu … najdeš sebe in ugotoviš, da včasih zelo neumne igrice veliko več povedo o tebi, kot pa si pripravljena priznati.

PONOTRANJENI SEKSIZEM

Je stvar, ki sem jo iskala in potem seveda zahvaljujoč Sanctuary, ki me oskrbuje z revijami in časopisi, tudi končno našla. Ponotranjeni seksizem je tisto, kar sem iskala pri ženskem šovinizmu, pa nisem našla. Je dejansko tisto, proti čemur se bi moral feminizem boriti, pa vsi mislijo, da se borimo proti moškim. God, I have some great fucking friends. Pa gremo po vrsti.

1. Ponotranjeni seksizem.

Kaj to pomeni? To, kar vam že od nekdaj poskušam dopovedati. Da se je ta sistem, ki ga živimo in mislimo, imenujte ga karkorkoli hočete, zažrt v nas in s tem tudi vse, kar sistemu pritiče. To je seveda popolnoma relativno recimo skoraj malo razumljivo… kao. Posledično pa, ker smo že od nekdaj ruled by old men with grey shriveled sagging balls, se je njihova mentaliteta zažrla v vse nas. In kaj je s tem narobe? Glede na to, da njihov sistem temelji za ločevanju in izključevanju, ne samo glede na spol, ampak na vse, relativno vse.

Ker smo ženske prevzele tudi seksizem, tudi in predvsem do lastnega spola, se tega sistema ne bomo tako zlahka znebili ali pa ga vsaj v kako pametno smer spremenili. Vem, da ste popolnoma zbegani in zbegane, ker ne veste točno, kaj ta bizarni feminizem hoče od vas. Vem, da se vam ne da premišljevati o tem, koliko ste same seksistične in vem, da se vam ne da premišljevati o tem, kaj vse bi bilo potrebno spremeniti, da bi se počutili res udobno all the time. But, baby steps, baby steps, my friends. In začnite pri sebi, vedno pri sebi. Začnemo pa vsi s tem, da damo glavo iz riti.

2. Novo ime?

Malkontent je rekla, da se ne more opredeliti kot feministka, saj ji ta pojem “feminizem” predstavlja nekaj preživetega, negativnega in enostavno neadekvatnega za tole pluralistično družbo, v kateri živimo. Which is true, and also not. Feminizmu redko rečemo feminizem, ker uporabljamo Women/LGBTQ Studies za šolanje, Gender Equality za politiko itn. Feminizem je res neadekvaten opis tistega, kar delamo in kar živimo. Je pa femizem an sich še kako potreben in dokler ne najdemo boljšega opisa, se bom veselo opredevala kot feminiska. Seveda je Malkontent izpostavila tudi problematiko enakopravnosti, ker operira na – God have mercy on my soul, I am about to cite Hegel – dialektiki, na predpostavki dualnosti. Eni smo zgoraj, eni ste spodaj… tradicionalno smo ženske spodaj, moški zgoraj. Če postanemo enakopravne in dosežemo vse cilje … je potem feminizem odveč? Človeštvo in naša misel še ni prišla v 21. stoletje, ker še vedno radi razmišljamo v dvojini, čeprav jo s slovničnimi oblikami izraža samo slovenščina pa še en mali jezik. Levo-desno, dobro-zlo, zgoraj-spodaj, homo-hetero, moško-žensko so za nas protislovja, čeprav dobro vemo, da niso. Pa o njih ne zmoremo razmišljati drugače.

∞ Išče se

Iščemo torej novo ime za naš način bivanja. Za tiste, ki vemo, da smo ponotranjeno seksistične in najprej delamo na tem. Ki vemo, da moram najprej spremeniti same sebe, da lahko spremenimo sistem. Ki vemo, da feminizem ne pomeni sovraštva, ampak dojemanje ljudi kot ljudi. Ki vemo, da ne zadostuje linearno razmišljanje.

Kaj smo? In kam gremo?

Findlay očitno samo malo po mestu.

findlay

 

PREDPOSTAVLJANJA

Ti predpostavljaš, da bi jaz rekla “jebi se” in najbrž bi res, ampak bi potem rekla tudi “v redu je“. Tako pa sploh nisem imela možnosti reči “jebi se“, kaj šele reči “v redu je“. Predpostavljal si mojo reakcijo in me s tem prikrajšal, me obrezal in me naredil za objekt, odvzel si mi mene samo v tej stvari. Potisnil si me v množino, jaz pa sem ena. Vzel si mi besede, vzel si mi glas. Nimam ga več, o tej stvari si ti namesto mene povedal že vse. I am soundless and wordless.

Predpostavljanja, ki niso nič drugega kot stereotipi, ker so stereotipi pričakovani vzorci obnašanja, glede na neko lastnost – spol, starost, spolna usmerjenost -, so največji kriminal, ki ga delamo en drugemu. Tu zapademo prav vsi in prav vse v zelo globoke seksistične, homofobne in rasistične opazke, ki jih tako spretno zamaskiramo v vsakdanjik, da šele pozno ponoči res bolijo. Zato se res izogibam pavšalijam, ker niso nič drugega, kot stereotipi in predpostavljanja. Zavedam se, da stereotipi niso nastali umetno in brez podlage, saj mi je zelo jasno, da ljudje, ki živijo na istem prostoru in jih zaznamuje ista zgodovina, ista geografija, ravnajo, mislijo in bivajo podobno … to pa še ne pomeni, da si zaslužijo, da o njih ne razmišljamo individualno. Pavšalije vedno režejo in delajo krivico, saj vedno izključujejo, v stereotipih in predpostavljanjih je vedno nekdo znotraj, drugi pa zunaj. Najbolj žalosto pri vsem tem je, da mislimo, da so naši pavšali in stereotipi omejeni na t.i. “zunanje” stvari, na stvari, ki niso del nas. Pa se ne zavedamo, da jih prenašamo tudi na odnose, na tisto, kar naj bi bilo najpomembneje.

Mene najbolj moti predspostavljanje o ženskah in moških, preko katerega seveda pridemo do seksizma in šovinizma. Predpostavljamo, da smo fundamentalno drugačni in da fundamentalno ne bomo nikoli na isti strani. Enden drugega gledamo skozi stereotipe in potem se čudimo, da se ne najdemo. Še bolj me pa moti, da tudi ko razjasnimo stereotipe in predpostavke, tako z lahkoto pademo nazaj vanje, kot da se jih nikoli ne bomo znebili. Kot da vsi tisti napori, da bi se videli, da bi videli sebe v drugemu in da bi drugega videli v sebi, kot da niso nič pomenili in da so bili prezpredmetni.

In potem vseeno predpostavljam, da boš itak rekel “ne” in ti tako sploh jemljem možnost reči “mogoče“.

i-might-seem-so-strong-but

 

*SIGH*

Sometimes you just have to sigh and get really drunk, barf a lot, cry a lot again and send crazy emails to your friends. Drugače ne gre.

Ste opazili, da je vroče? Vroče je… danes ne več toliko, ker trenutno malo dežuje. Ampak drugače je pa vroče. Tko, like … ful.

*sigh* There, again. A sigh, vzdih. Moja reakcija na stvari, ki jih enostavno ne morem več pohendlat. Just *sigh*, have another gin and carry on.

Ali pač ne.

Ja, ne, ko vas jebe. Nič keep calm and carry on, fuck that …

fuck-calm-and-fuck-you-too

Ja, tako je. Fuck you and all your shit.

To je vse.

%d bloggers like this: